Združenje Slovenska izseljenska matica je včeraj na svojem sedežu v Ljubljani pripravila zanimivo in dobro obiskano literarno popoldne, zajeto v predstavitev knjige Dramska izseljenska besedila v prekmurščini avtorice dr. Klaudije Sedar. Gre za izbor dramskih besedil prekmurskih Slovencev v Betlehemu v Pensilvaniji, za katera avtorica upa, da bodo postala uprizoritveni izziv kakemu amaterskemu gledališču.
Dr. Klaudija Sedar je doktorica znanosti za področje Interkulturnih študijev – primerjalnih študijev idej in kultur. Njeno raziskovalno področje obsega preučevanje kulturno-zgodovinske in cerkvene podobe ter jezikovno-kulturne vloge zlasti v Prekmurju, ki se je (iz)oblikovala v stoletjih. »Preučuje domoznanske vsebine s poudarkom na protestantiki, kar predstavlja v obliki razstav, predavanj, na simpozijih in konferencah, sodeluje v znanstveno-raziskovalnih projektih, organizira strokovna in znanstvena srečanja. Je dobra poznavalka prekmurskih tiskov, tudi avtorica več samostojnih publikacij, urednica knjižnih del in periodičnega tiska, avtorica samostojnih prispevkov. Vodi Zavod Primoža Trubarja Murska Sobota, zavod za projektno-raziskovalne in kulturno razvedrilne dejavnosti, je tudi predsednica murskosoboške podružnice Slovenskega protestantskega društva Primož Trubar, od letošnjega leta tudi predstavnica verskih skupnosti v Svetu Radio Televizija Slovenija,« je dr. Klaudijo Sedar uvodoma predstavil predsednik SIM dr. Boris Jesih.
Odlično povezani Slovenci v Betlehemu
Kot je povedal dr. Ernest Stiegler, evangeličanski duhovnik, dolgoletni vodja dramske skupine, ki je delovala v okviru slovenske evangeličanske cerkve sv. Ivana, kjer je tudi pričel bogoslužje v prekmurščini, so se mnogi Slovenci iz Prekmurja in Porabja konec 19. in v začetku 20. stoletja izselili v Ameriko in si novo življenje ustvarili v Betlehemu v Pensilvaniji, kjer je bila dobro razvita industrijska dejavnost. Prekmurski in porabski izseljenci so se o njegovih besedah zelo dobro organizirali in povezovali na vseh področjih kulturnega in narodnostnega delovanja, kar je pripomoglo k ohranjanju maternega jezika, kulture in identitete.
Avtorica je zgodbe zamejskih Slovencev, ki jih je zbrala v knjižnici, združila pod naslovom Fajn je bilo, zbirala je tudi stare fotografije in razglednice Porabja. V pričujoči knjigi pa bralcem predstavlja štiri drame, ki so spomin na prekmurske izseljence in nesnovno kulturno dediščino. So dokaz, da se je prekmurski jezik, čeprav daleč od rodne zemlje, ohranjal, je pa v njem zaslediti veliko arhaizmov in hudomušnih besed.
Uprizoritve polnile dvorano
Kot je pojasnila Sedarjeva, so drame največ uprizarjali v Slovenskem domu, kjer je bilo prostora za 500 ljudi, zanimanje pa je bilo tolikšno, da so pripravili vrsto ponovitev. Vse zgodbe so na široko zapisane, se zapletajo in razpletajo … »Prekmurski izseljenci so bili veseli, da sem se tega lotila,« je dejala avtorica in dodala, da je projekt podprlo Ministrstvu RS za kulturo, pot v Pensilvanijo pa USZS in Občina Murska Sobota. »Upam, da se bodo kaki amaterski gledališčniki opogumili in katero od dram uprizorili v prekmurščini,« je predstavitev svoje knjige sklenila dr. Klaudija Sedar.
Besedilo in foto: Blanka Markovič Kocen
