PROGRAM 2024

Delo Združenja SIM v letu 2024 Na Združenju SIM je bilo leto 2024 zelo pestro in produktivno. V tem letu smo se osredotočili na več pomembnih projektov. Eden izmed pomembnejših dogodkov je bila organizacija prireditve Dobrodošli doma v Celju. Izvedli smo prijavljene projekte in tudi nekaj predstavitev knjig, postavitve razstav. Ob koncu leta smo obiskali tudi naše rojake v Nemčiji na njihovem posvetu. 

Dobrodošli doma – Celje 2024 

Glavni organizator prireditve Dobrodošli doma smo bili v letu 2024 na Združenju SIM. Svoj del programa so izpeljale tudi druge organizacije, ki delujejo v Sloveniji (SSK, SVS in Rafaelova družba). V Ljubljani smo sodelovali s Konservatorijem za glasbo in balet, gostovali smo v njihovi dvorani z opereto, ki so jo izvedli naši rojaki iz Avstrije – Kakor stari naredi je zmerom prav. Pri organizaciji osrednje prireditve smo sodelovali z mestno občino Celje, Dijaškim domom v Celju ter Zavodom Celeia. Pri slednjem je prihajalo do manjših prekinitev v komunikaciji, saj so se od začetka naših pogovorov z njimi in do realizacije prireditve zamenjali trije sogovorci. Prostor v Celjskem domu je bil primeren za vse kar smo želeli organizirati v zaprtih prostorih – predstavitve knjig, prikaz filma, razstave. V Celjskem domu je potekala v popoldanskem času tudi delavnica za otroke – kamišibaj. Ocenjujem, da je bil tudi obisk na spremljevalnem programu dober. Prireditev so si lahko rojaki po svetu ogledali tudi v neposrednem prenosu preko FB strani. Povezava – fotografski material – https://katjacemazar.pixieset.com/dobrodoslidoma/ 

E-Rodna gruda 

V letu 2024 smo objavljali članek v E-Rodni grudi vsaka dva meseca. Že nekaj časa si želimo, da bi bile objave mesečne, vendar nimamo dovolj finančnih sredstev. E- Rodno grudo najdete na povezavi www.rodnagruda.com in je tudi del spletne strani Združenja SIM. Uradnica in lektorica je Blanka Markovič Kocen, za angleške prevode je zadolžen Kristijan Radikovič, od leta 2023 pa objavljamo tudi prevode povzetkov v španščini, za katere skrbi dr. Nadia Molek. Trudili smo se bralcem predstaviti zanimive posameznike, zgodbe iz preteklosti, pomembne dogodke v različnih skupnostih, delovanje Združenja SIM in aktualne dogodke iz domovine. V tem letu smo objavili 25 različnih člankov hkrati smo uredili tudi pretekli arhiv. Na spletni strani lahko najdete vse članke, ki so bili objavljeni na spletu med leti 2013 – 2023. 

Poletna šola – Slovenščina malo drugače 

Poletna šola je potekala od 7. do 13. julija 2024 v CŠOD Murska Sobota. Vsako leto pri organizaciji sodelujemo s Centrom šolskih in obšolskih dejavnostih ter Ministrstvom za vzgojo in izobraževanje. Na poletni šoli so poučevale: Lea Vrečič Lehner – nadaljevalna skupina slovenščine, Katarina Rebič – začetna skupina slovenščine in Nina Pivk – likovna umetnost. Vsi otroci so se dobro vključili v delo, so sodelovali, izpolnjevali naloge. Ob koncu delavnice smo pripravili razstavo del, ki so jih otroci naredili na poletni šoli in imeli tudi krajšo prireditev za starše. Ob koncu je prisotne pozdravil tudi predsednik Združenja SIM dr. Boris Jesih. 

Likovna kolonija – Atelje Most 

V ponedeljek, 3. junija 2024 so se zbrale umetnice in umetniki na že tradicionalni 33. likovni koloniji Atelje Most na Mostu na Soči. Kolonijo je svečano odprl župan Tolmina Alen Červ. Vsako leto pri organizaciji sodelujemo s krajevno skupnostjo Most na Soči, ki nam pomaga z nastanitvijo in Kulturnim društvom likovnih umetnikov Tolmin. Njihov predsednik je tudi član SIM in vodi organizacijo na terenu, skrbi, da je za vse poskrbljeno. Ob zaključku likovne kolonije so v Vodni hiši postavili razstavo del, ki so jih ustvarili v tem tednu. Odprtje je bilo v petek, 7. junija zvečer s krajšim kulturnim programom. Vse prisotne je v imenu Združenja SIM pozdravil predsednik dr. Boris Jesih. Novembra smo razstavo postavili tudi v prostorih Združenja SIM. 

Digitalizacija arhiva združenja SIM 

Urejanje arhivskega gradiva, predvsem njegova digitalizacija je trenutno ena od prednostnih nalog Združenja SIM. Predvsem je to pomembno zato, ker je bila od leta 1951 pa do 1991 matica edina organizacija, ki je zbirala fotografski in ostali arhivski material naših izseljencev. V letu 2024 digitaliziramo predvsem fotografski material, ki ga je zelo veliko. Zaradi dveh selitev v kratkem času pred štirimi leti, ga moramo tudi na novo zložiti in pripraviti za shranjevanje v Arhivu Slovenije. V tem letu smo potrebovali še nekaj zunanje pomoči, predvsem zaradi tehničnih zmogljivosti opreme. V nadaljevanju bomo delo opravljali sami na sedežu matice. Začeli smo pripravljati tudi preostali material za digitalizacijo, predvsem pisma izseljencev in ostalo dokumentacijo. Po opravljenem delu bo omogočen dostop arhivu matice vsem, ki jih tovrstna tematika zanima. 

Kulinarična delavnica

Kulinarično delavnico smo izvedli v Slovenskem društvu Triglav v Banja Luk v sklopu njihovega tradicionalnega martinovanja. Predstavili smo zaščitene slovenske jedi v EU, vrste zaščit ter njihov pomen za našo kulinariko. Osredotočili smo se na pomen martinovanja in kulinariko, ki je tradicionalna v tem času ter vinsko kulturo. Za vse smo pripravili tiskani material, v katerem smo predstavili izvor martinovanja, vinske pokrajine v Sloveniji ter vinsko kulturo. Ob koncu delavnice smo predstavili posamezne jedi, sestavine, potek priprave, za kateri del Slovenije je posamezna jed značilna. 

Ureditev knjižnice 

Glede na dodeljena sredstva za projekt smo v letu 2024 uspeli vnesti v seznam nove knjige, ki smo jih v zadnjih 4 letih pridobili na matici. Začeli smo tudi preverjati, katere izmed naših knjig so že vnesene v COBBIS, na novo jih nismo vnašali, saj za licenco, letno članarino in posamezen vnos novih knjig, nimamo dovolj sredstev. Hkrati bi morali kupiti tudi čitalec črtnih kod, tiskalnik za nalepke. Izpostavilo se je, da bi bili stroški preveliki. Posodobljen seznam bo objavljen na spletni strani, možna bo tudi izposoja knjig po dogovoru. Možnost je tudi študiranja v naši knjižnici, saj je prostor primerno urejen.

 

PROGRAM 2023

Delo matice v letu 2023 Pomen povezovanja s Slovenci po svetu je večplasten. Na matici predvsem na kulturni ravni skozi redno delovanje in projekte pomagamo ohraniti in širiti slovensko identiteto ter prispevati k bogastvu kulturne raznolikosti in izmenjavi znanj in izkušenj tako skupnosti kot posameznikov. V luči globalizacije in mobilnosti prebivalstva je povezovanje s Slovenci po svetu postalo še posebej pomembno, saj ohranja in krepi vezi med skupnostmi in spodbuja sodelovanje na različnih področjih. Na Združenje SIM vzpostavljamo stike s številnimi slovenskimi skupnostmi in posamezniki po vsem svetu. Izvajamo projekte s ciljem povezovanja rojakov iz tujine z domovino. Zelo pomembno se nam zdi predstavljati slovenski javnosti doma delovanje skupnosti in uspehe naših rojakov iz tujine. V ta namen imamo vse dogodke organizirane za širšo javnost, jih tudi snemamo in objavimo na naši spletni in FB strani, na instagramu ter na You tub kanalu. Skozi celo leto pripravljamo in objavljamo članke v E-Rodni grudi, ki je tudi vizualno prenovljena. V letu 2023 smo tiskali 3 knjižne izdaje, ki jih bomo v letošnjem letu predstavili. Nadaljevali smo z digitalizacijo fotografskega materiala Združenja SIM. 

Rodna gruda 

V letu 2023 je dokončno postavljena nova spletna stran revije Rodna gruda, ki jo najdete na povezavi www.rodnagruda.com in je tudi del spletne strani Združenja SIM. Uradnica in lektorica je Blanka Markovič Kocen, za angleške prevode je zadolžen Kristijan Radikovič, v letu 2023 smo dodali tudi španske prevode za katere je skrbela dr. Nadia Molek. Trudili smo se bralcem predstaviti zanimive posameznike, zgodbe iz preteklosti, pomembne dogodke v različnih skupnostih, delovanje Združenja SIM in aktualne dogodke iz domovine. Dodeljena sredstva na razpisu niso zadostovala za celotno izvedbo, zato smo jih z odobritvijo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu prenesli z drugih ravno tako odobrenih projektov. Poročilu prilagamo zadnje članke objavljene na spletni strani. 

Digitalizacija arhiva 

Z urejanjem arhivskega gradiva smo začeli že v letu 2021. Ker ima matica zelo veliko pisnega in fotografskega gradiva bomo s tem nadaljevali tudi v prihodnje. V letu 2021 smo se ukvarjali predvsem z odbirom arhivskega materiala po navodili Arhiva Slovenije, v letu 2022 smo začeli z digitaliziranjem fotografskega materiala. Po oceni imamo na izseljenski matici okrog 15000 fotografij. Digitalizacija je pomembna predvsem zato, ker je bila od leta 1951 pa do 1991 izseljenska matica edina organizacija, ki je zbirala fotografski in ostali arhivski material naših izseljencev. Te fotografije so shranjene samo na Slovenski izseljenski matici in jih je potrebno urediti in na primeren način shraniti ter ponuditi na pogled širši javnosti. Za ureditev celotnega arhiva bomo potrebovali nekaj let. V letu 2023 smo nadaljevali z digitalizacijo fotografskega arhivskega materiala. 

Poletna šola Slovenščina malo drugače 

Slovenščina malo drugače je poletna šola, ki jo na Matici organiziramo od leta 2016. Z dveletnim premorom zaradi covida je letošnja šola že šesta, četrto leto pa je potekala v Murski Soboti, v Centru šolskih in obšolskih dejavnosti, s katerim zelo dobro sodelujemo. Med 2. in 8. julijem so se je letos udeležili otroci iz štirih držav, s Hrvaške, iz Bosne in Hercegovine, Srbije in Nemčije. Slovenščino sta poučevali dve učiteljici, začetno skupino Katarina Rebič in nadaljevalno Lea Vrečič Lehner. Likovno umetnost pa je vse skupaj poučevala Natalija Veselič Martinjak. 

Znane neznane Slovenke in Slovenci

Skladno s prijavo projekta smo v letu 2023 objavili video natečaj, ki je sprva naletel na zelo pozitivne odzive, vendar smo ga ob zaključku morali spremeniti. Natečaj je zahteval veliko dela in v izvedbo bi morali v preveliki meri posegati v pouk slovenščine, ki si ga učitelji v tujini ne bi mogli privoščiti ob svojem rednem delu saj smo ga naslovili na vse, ki se zunaj matične domovine učijo slovenščino in so mlajši od 16 let. Na Urad smo poslali dopis z obrazložitvijo problematike in prosili za spremembo vsebin, ki nam je bila odobrena. Sami smo posneli zanimive predstavitve in zgodbe posameznikov, ki jih bomo objavili v naslednjem letu na spletu, naši FB strani in You tubu. 

Likovna kolonija – Atelje Most 

Likovna kolonija Mosta na Soči – Atelje Most je ponovno v juniju odprla svoja vrata za likovne ustvarjalce slovenskega rodu, ki živijo in ustvarjajo izven Slovenije. Poziv k prijavi za sodelovanje na koloniji smo objavili 30. marca 2023. V nedeljo, 4. junija se je začela 32. likovna kolonija na Mostu na Soči – Atelje Most v organizaciji Združenja SIM, Društva likovnih umetnikov Tolmin, Turističnega društva Tolmin. Kolonije so se udeležili: Barbara Antonini, Italija; Dragan Gačnik, BiH; Irena Hribar Schmidt, Kanada; Radmila Jeremić Ćurćin, Srbija; Marjan kekec, Nemčija; Mirko Malle, Avstrija; Oskar Molek, Argentina; Stanka Novković, Hrvaška; ter Bogdan Soban, Dea Volarič in Dare Trobec iz Slovenije. Slednji je bil tudi organizator dejavnosti kolonije na terenu. Mentorica je bila akademska slikarka Jana Dolenc. Tema ustvarjanja je bila na željo umetnic in umetnikov poljubna, mnogi pa kljub temu slikajo naravo in lepote tega dela Slovenije. 

Knjigi Zgodbe slovenskih izseljencev v sliki in besedi, Notna zbirka Šrjanček poje 

V prijavi na razpis smo knjigi prijavili ločeno. Pri odobritvi projektov smo dobili sredstva za obe knjigi skupaj, zato tudi poročilo pišemo na podlagi odobritve projekta. Ob knjigi smo v letu 2023 pripravili in tudi natisnili, predstavili jih bomo v letu 2024. Ker je bil to finančno za nas zahteven projekt, smo sredstva za pripravo in tisk knjig prenesli z drugih projektov. Prenos sredstev smo dobili odobren s strani Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu. Pri notni zbirki je finančno prispeval tudi javni sklad RS za kulturne dejavnosti. Poročilu prilagamo tiskane izvode obeh knjig. 

Fotografska razstava Oskarja Moleka – Mikrokozmos 

Oskar Molek (1950) je potomec predvojnih slovenskih izseljencev, očeta Belokranjca in matere Primorke, ki so si življenje ustvarili v Argentini. Fotograf, publicist, raziskovalec, profesor, in še kaj se je v septembru na Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu predstavljal z razstavo z naslovom Mikrokozmos Buenos Aires – Ljubljana 1986-2023, bil pa je tudi gost večera v nizu pod naslovom Sredi domovine, v okviru katerega na Uradu gostijo izjemne ustvarjalce, ki živijo in ustvarjajo zunaj meja domovine, soorganizirala pa ga je Slovenska izseljenska matica. Na razstavi Mikrokozmos Buenos Aires – Ljubljana 1986-2023 Oskar Molek predstavlja 20 fotografij. V bistvu gre za dvojnice, po dve in dve sodita skupaj. Razstavo smo postavili v Vipavi v okviru prireditve Dobrodošli doma 2023, septembra smo gostovali v prostorih Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu in oktobra v prostorih matice. Razstavo v Vipavi je odprla državna sekretarka z Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar, v glasbenem delu programa je nastopil MePZ Encijan iz Pulja, ki je sodeloval tudi v programu na glavnem odru prireditve Dobrodošli doma v Vipavi. 

Predstavitev rojakov iz sveta in domovine 

Z Urada smo v letu 2023 zaprosili za interventna sredstva za projekt pri katerem bi lahko predstavljali delovanje naših rojakov iz tujine v Sloveniji in tudi, da bi jih lahko obiskovali in spoznavali njihovo dejavnost v slovenskih kulturnih društvih. V okviru tega programa smo gostovali v Banja Luki, v Zenici, v Pulju. Pri nas smo ob kulturnem prazniku gostili ga. Marijo Ivoš s predstavitvijo njene pesniške zbirke, ki smo jo izdali v skupnem projektu. 

V studiu RTV Maribor je novinarka Blanka Markovič Kocen pri novinarju Dušanu Tomažiču predstavila v oddaji Rojaki na Rodno grudo. Pesniško zbirko Ta jezik naš avtorja Ivana Burnika Legišo je v prostorih izseljenske matice predstavil Marjan Pungartnik. 

Oktobra smo v sodelovanju s Slovenskim društvom za mednarodne odnose v Ljubljani predstavili knjigo Ogenj, ki je zajel Evropo avtorja Boruta Klabjana in Gorazda Bajca iz Trsta. 

9. novembra smo na Združenju SIM predstavili knjigo Slovenski taboriščniki v Jasenovcu – knjiga imen in obrazov, ki jo je napisal Slavko Alojz Kramar iz Zagreba, urednica je Ilinka Todorovski. Pred številnimi potomci žrtev taborišča Jasenovac in ostalim občinstvom smo utrgali pozabi ta del zgodovine. 

Decembra smo prisluhnili zanimivi predstavitvi dr. Klaudije Sedar. Dramska besedila v prekmurščini so bila med prekmurskimi izseljenci v Bethlehemu v Pensilvaniji ena vidnejših dejavnosti, ki so krepila slovenstvo, jezik in kulturo v izseljenstvu, danes pa so dragocen spomin in opomin na izseljensko kulturno dediščino.

 

PROGRAM 2022

Rodna gruda 

Vsebina e-Rodne grude bo še naprej usmerjena v izseljenska vprašanja in širšo problematiko izseljenstva. Zastavljena je kot spletna publikacija s kazalom vsebin in povezavami nanje. Prinaša članke / poročila / reportaže o dogodkih v naših izseljenskih skupnostih s področja kulture, gospodarstva, športa in družabnega življenja, objavljamo pa tudi intervjuje z uspešnimi slovenskimi rojaki z omenjenih področij ter s tem presegamo miselnost, da so slovenski izseljenci ljudje, ki poslušajo polko, pečejo potico in komaj še govorijo slovensko. V letu 2022 smo prenovili spletne strani, smo jih združili. 

Digitalizacija in urejanje arhivskega gradiva

Z urejanjem arhivskega gradiva smo začeli že v letu 2021. Ker ima matica zelo veliko pisnega in fotografskega gradiva smo s tem nadaljevali tudi v letu 2022. Za ureditev celotnega arhiva bomo potrebovali nekaj let. Po navodilih sodelavke v Arhivu Slovenije moramo zagotoviti ustrezen program s katerim bomo lahko pravilno in predvsem dolgotrajno lahko shranjevali fotografije v digitalni obliki, ki jih bomo morali shraniti na treh različnih lokacijah zaradi varnosti. 

Poletna šole slovenščine

Poletna šola je tudi v letu 2022 potekala v CŠOD Murska Sobota, med 10. in 16. julijem 2022. Udeležilo se je je 25 otrok starih med 10 in 15 let, ki so se učili slovenščino in likovno ustvarjali. 

Likovna kolonija

Kolonija je potekala v začetku junija na Mostu na Soči, zbralo se je 10 slikarjev iz tujine. Tema kolonije »Krasna si bistra hči planin« – Voda, vir življenja 

Moje življenjske poti, spomini Emila Okretiča

Na Združenju SIM je ena od prednostnih nalog ohranjanje slovenske pisane besede v tujini, med našimi rojaki. Zato smo se odločili, da bomo na razpis prijavili knjigo z naslovom Moje življenjske poti Milana /Emila Okretiča, ki nam v kratkih zapisih, ki jih je objavljal tudi na spletu, predstavi svoje življenje in življenje svoje družine, ki je po desetletnih življenja v tujini, ponovno delno zaživela tudi v Sloveniji. Zapisi, ki nazorno predstavljajo najbolj pomembne dogodke v njegovem življenju, ki so ga zaznamovali kot človeka, kot izseljenca, kot Slovenca v tujini. 

V objemu modrine – poezije Marije Ivoš

V sodelovanju s SKD Lipa iz Zadra prijavljamo projekt tiskanja pesniške zbirke ga. Marije Ivoš iz Zadra. S slovenskim društvo iz Zadra dobro sodelujemo in z njimi že vrsto let uspešno sodelujemo. Z njimi smo izdali že pesniško zbirko Andreje Malta pred leti, izvedemo tudi pogosto skupna gostovanja. Ga. Marija Ivoš je članica tega društva, potomka Slovenca, ki ustvarja tako na literarnem kot likovnem področju. Na matici prijavljamo prevod pesmi, v slovenskem društvu v Zadru bodo pa uredili vse potrebno za pripravo besedila in tisk. 

Keramična delavnica

Po treh letih ponovno prijavljamo keramično delavnico, saj smo dobili veliko povpraševanje naših rojakov iz tujine z željo po ponovnem organiziranju le-te. Delavnico smo zvedli v SKD Isrta v Puju. Kjer so izkazali interes za izvedbo.Mentorica je bila kiparkoa Evo Peterson Lenassi bomo to nadaljevali v letu 2022. 

Od pisem do facebooka – razstava

Razstavo smo pripeljali v letu 2022 v Buenos Aires Argentina. Kustos v Argentini je bila Amalia Perez Molek, avtorja razstave sta: Miha Zobec in Nadia Molek