V prostorih Združenja Slovenska izseljenska matica je prvi decembrski četrtek potekalo zanimivo in poučno predavanje o Slovencih v Veliki Kladuši. Predavatelj Huein Sejko Mekanović, umetnostni zgodovinar in sociolog, se je omejil na obdobje od srednjega veka do konca 20. stoletja. Mekanović, diplomant Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, je namreč samostojni raziskovalec umetnostne zgodovine predvsem srednjega veka. Sodeloval je na več strokovnih posvetih in objavil številne članke. Leta 2014 je sodeloval pri postavitvi velike likovne razstave v Tolminskem muzeju o avstro-ogrskih vojakih iz Bosne na soški fronti, prispeval je tudi študijo v razstavnem katalogu.
Kot je uvodoma dejal predsednik Združenja SIM dr. Boris Jesih, je bil o naslovni temi doslej napisan zgolj en članek, zato je predavanje dragoceno za vse, ki jih zanimajo Slovenci zunaj meja Slovenije. Predavatelj pa je pojasnil, da je spodbudo za predavanje našel v arhivu družine Hrovat v Veliki Kladuši. Temelji istoimenskega naselja, ki je del Cazinske krajine, so bili postavljeni leta 1018.
Predavatelj je nato med drugim predstavil srednjeveške cerkve in gradove na tem območju ter opomnil na sledi kulta kresnik, slovanskega/slovenskega božanstva, ki je tod zelo prisoten. 1878. je v Veliko Kladušo prišla avstro-ogrska vojska, v kateri je bilo tudi 20 000 Slovencev. Kot je poudaril predavatelj, je Velika Kladuša zadnja padla pod avstro-ogrskim škornjem.
Tematiko Slovencev v Veliki Kladuši je Mekanović začel preučevati leta 2016, ko je pri snovanju grba KS Glinice sodeloval z Marijo Marjanco Prelog.
Slovenska izseljenska matica v februarju 2026 na isto temo pripravlja tudi razstavo.
Blanka Markovič Kocen
Foto: Ženja Simonič
