Zgodovinar, ki je ohranjal spomin na Slovence po svetu
S smrtjo dr. Marjana Drnovška, 3. septembra 2026, je slovensko zgodovinopisje izgubilo pomembnega raziskovalca, arhivistika in skrbnega poznavalca zgodovinskih virov, Slovenska izseljenska matica pa človeka, ki je pomemben del svojega strokovnega in znanstvenega dela posvetil slovenskim izseljencem, njihovim življenjskim potem in vezem z domovino.
Dr. Marjan Drnovšek, rojen 26. novembra 1948 v Ljubljani, je leta 1973 diplomiral iz zgodovine in sociologije, 1993. pa doktoriral z disertacijo o izseljevanju iz širše ljubljanske okolice. Njegova raziskovalna pot ga je vodila v različna obdobja in področja slovenske zgodovine, vendar je prav zgodovina migracij in slovenskega izseljenstva postala eno njegovih osrednjih raziskovalnih področij.
Posameznik in družina v velikih zgodovinskih procesih
Pri tem ni ostajal zgolj pri statistiki izseljevanja in velikih zgodovinskih procesih. Zanimal ga je predvsem človek – posameznik, ki je zapustil domači kraj, družina, ki je iskala prihodnost drugje, in skupnosti, ki so tudi daleč od domovine ohranjale slovensko besedo, spomin in pripadnost.
Drnovšek je raziskoval slovensko izseljevanje v 19. in 20. stoletju, posebej poti Slovencev v Združene države Amerike in zahodno Evropo. Njegovo delo je pomembno tudi zato, ker je povezovalo zgodovinsko raziskovanje z bogastvom arhivskih virov ter opozarjalo na pomen ohranjanja dediščine slovenskih skupnosti po svetu.
Revija Dve domovini – pomemben prostor preučevanja izseljenstva
Med pomembnimi poglavji njegovega strokovnega dela je bila tudi revija Dve domovini / Two Homelands, katere soustanovitelj je bil leta 1990 in jo je pozneje tudi uredniško vodil. Revija je postala pomemben prostor znanstvenega proučevanja migracij, izseljenstva in življenja Slovencev zunaj matične domovine. Drnovšek je tako pomagal ustvarjati prostor, v katerem je slovensko izseljenstvo dobilo svoje pomembno mesto v slovenskem zgodovinopisju.
Nadvse obsežen znanstveni opus
Njegov znanstveni opus obsega več kot 500 bibliografskih enot, med njimi znanstvene monografije ter številne razprave in poglavja. Med njegovimi deli izstopajo Pot slovenskih izseljencev na tuje: od Ljubljane do Ellis Islanda – Otoka solza v New Yorku, Usodna privlačnost Amerike, Izseljevanje, »rakrana« slovenskega naroda ter Slovenski izseljenci in Zahodna Evropa v obdobju prve Jugoslavije.
Pomen Drnovškovega dela za Slovensko izseljensko matico
Drnovšek je s svojim raziskovanjem v slovenski zgodovinski spomin vračal ljudi, katerih življenjske poti so bile pogosto razpršene med domovino in svetom. Iskal je njihove zgodbe v arhivih, jih umeščal v zgodovinski čas in s tem omogočal, da ne bi ostale pozabljene. Prav v tem je tudi posebna vrednost njegovega dela za Slovensko izseljensko matico, saj je njeno poslanstvo povezano z ohranjanjem vezi med Slovenci doma in po svetu ter s skrbjo za spomin na generacije, ki so svoje življenje gradile zunaj domovine.
A njegovo delo ostaja. Ostaja v knjigah in znanstvenih razpravah, v arhivih in bibliografijah, v reviji Dve domovini ter predvsem v zgodbah slovenskih izseljencev, ki jih je znal poiskati, dokumentirati in približati prihodnjim rodovom.
Slovenska izseljenska matica mu izreka iskreno hvaležnost za njegovo delo in spoštljiv spomin.