Združenje

Slovenska

izseljenska

matica

… že od leta 1951

Spletna revija…

Ministrica za zunanje zadeve Tanja Fajon sprejela predstavnike SIM

 

Zunanja ministrica je izrekla priznanje Slovenski izseljenski matici za dosedanje delo in z zanimanjem prisluhnila predstavitvi njenega dela in projektov ter stališčem do problematike zamejstva in izseljenstva. Izrazila je polno pripravljenost za sodelovanje z Matico in pomoč po svojih zmožnostih.

Kot je uvodoma dejala Fajonova, je delo Matice izjemno pomembno, uresničevanje interesov Slovencev po svetu pa ena od prioritet zunanjega ministrstva. »Zelo odprti smo za sodelovanje, rada imam sugestije.« Med obiski v tujini se vedno srečuje s slovenskimi skupnostmi. »Za mlade ljudi v teh skupnostih imamo izzive. Zanje moramo pripraviti kak dober projekt, jim dati zagon,« poudarja.

Predsednik Združenja SIM dr. Boris Jesih je v nadaljevanju predstavil Rodno grudo, spletno revijo za Slovence po svetu, ki jo v elektronski, enkrat letno pa tudi v tiskani obliki izdaja SIM. Med drugim je povedal, da gre za legendarno publikacijo, ki je izhajala 50 let in so jo prejemali rojaki po vsem svetu.

»Matica je bila svoj čas paradržavna institucija, opravljala večino zadev v zvezi s Slovenci po svetu, imela 30 izpostav v Sloveniji, danes samo eno. Glavni financer je USZS. Dobro sodelujemo z ministrom in državno sekretarko,« je povedal Jesih. Na ministričino vprašanje o zadostnih sredstvih pa: »S sredstvi za delovanje smo relativno zadovoljni, pri projektih pa nam jih nekoliko primanjkuje.« Predsednik je poudaril, da ima Matica izjemno veliko stikov z izseljenci. »Organiziramo tečaje, likovno kolonijo, seminar slovenskega jezika, razne natečaje, letos na temo Kajuhovega leta.«

V okviru dejavnosti, ki pokrivajo zamejstvo, je Jesih predstavil zamisel o Interreg projektu, ki bi ga naredili skupaj s Celovcem, partner bo Slovenska gospodarska zveza, vključili pa bi tudi radio in televizijo. »Cilj projekta je, da bi ena in druga država ugotovili, kje so dobre in slabe lastnosti fenomena integracije in reintegracije slovenskih delavcev v Avstriji.« Po Jesihovih besedah jih je okoli 50.000, nastaja pa ogromno političnih, socioloških in ekonomskih problemov. V tem naj bi obe državi videli svoj interes.

 

 

Jesih je opozoril tudi na izumiranje slovenskih skupnosti, zapiranje slovenskih domov, ki hranijo določeno dediščino in z njo vedenje o slovenskih izseljencih. Fajonova pa je opisala izkušnjo obiska v Argentini, kjer so uspeli zadržati narodno zavest, a tu je že tretja generacija … »V Urugvaju, denimo,  je samo še ena oseba, ki govori slovensko, druga, tretja generacija pa slovenskega jezika ne poznata več.«

Jože Osterman, član IO SIM, je opomnil na problem pomanjkanja sredstev za kulturne projekte v zamejstvu. »Potrebnega bi bilo le 2% kulturnega proračuna, ki bi naredil čudež,« je poudaril.

Ministrica Fajonova je podprla pobudo, da bi ob obletnici Louisa Adamiča prihodnje leto Matica posodila razstavo o tem velikem Slovencu.

Blanka Markovič Kocen