Dnevi slovenske kulture v Umagu

datum: 02.11.2016

kategorija: Novice društev - zamejci


V soboto, 22.10.2016 je pevski zbor AJDA, ki deluje pri SKD AJDA UMAG odprl Dneve slovenske kulture v Umagu s tremi slovenskimi ljudskimi pesmimi : Zabučale gore, Pri farni cerkvici in Fantje po polj gredo.
Predsednica društva Danica Bojković je pozdravila vse prisotne med katerimi so bili župan Umaga Villi Bassanese, dožupanja Floriana Bassanese-Radin, dožupana Niko Čančarević in Mauro Jurman, predstojnik Oddelka za družbene dejavnosti pri Mestni občini Umag-Umago Slaviša Šmalc, voditeljica kulture pri POU „Ante Babić“ Umag Sanja Benčić, predstavniki bošnjaške in madžarske manjšine,člani slovenskih kulturnih društev iz Pulja in Poreča in seveda Ajdovke in Ajdovci.

Predsednica je poudarila, da so bili to  jubilejni  10. dnevi slovenske kulture v Istri. Začeli so se leta 2007 v Pulju, leta 2013  se je  Pulju prvič pridružil še Umag, naslednje leto Poreč, zadnji dve leti pa v programu sodelujejo vsa slovenska kulturna društva iz Istre.  Prireditev se že tradicionalno organizira tretji teden v mesecu oktobru, vsak dan v drugem mestu, sedežu naših slovenskih kulturnih društev.  Program je zelo pester, za vsakogar nekaj -  literarni večer, predavanja, razstave, kino predstave, gledališke predstave, balet, koncerti,  tako da vsaj delček te naše slovenske kulture, na katero smo tako zelo ponosni, lahko približamo ne samo našim članom ampak tudi ostalim someščanom.

IMAG0328

V Umagu smo letos organizirali kar dva dogodka: razstavo akademskega slikarja Boruta Skoka iz Pulja in projekcijo filma „Čefurji raus“ enega najboljših mladih slovenskih pisateljev in režiserjev, Gorana Vojnovića.

Boruta Skoka in njegove slike, ki jih je  imenoval RAZPOKE bodo razstavljene v MMC POU od 22.10.-13.11.2016 je predstavila umetnostna zgodovinarka Tina Širec-Džodan  iz Pulja.

„Samostojna razstava Boruta Skoka predstavlja izbor recentnih del avtorja, ki so nastajala v preteklem  letu. Gre za avtorja, ki je v ustvarjalnem smislu, do sedaj prehodil dolgo slikarsko pot, od izrazito močnega kolorizma v zgodnjih delih,kar je za mladega avtorja precej zajeten in pogumen zalogaj, še posebno,če se izraža z abstraktnimi kompozicijami velikega formata, kot je to značilnost njegovih zgodnjih del, do popolne redukcije barve v kasnejših skoraj popolnoma monokromnih delih manjšega formata.

Tisto kar zaznamuje novejši Borutov opus je tekstura slike in svojevrstna vrnitev barvi, ki je precej odmerjena in previdna, toda kaže avtorjevo podajanje v novo raziskovanje slikarske površine in medija ter nam po svoje zagotavlja njegovo nadaljnjo delovno vizijo in nakazuje novo smer ustvarjanja.

Če pomislimo na Borutovo ustvarjanje kot na svojevrsten cikel, ki je do sedaj prepotoval večino svoje poti, nam postaja jasno zakaj se barva vrača na njegova platna. Na tej svoji poti, od intenzivnosti celotne palete barv, ki eksplodira na slikarski površini,  do popolnoma monokromnih belih površin platen, ki zopet v svoji osnovi vsebujejo celotno paleto barv, kajti bela premore ves spekter barv, je po svoje jasno, da bo iz beline tu pa tam, skozi razpoko na površini slike ušla kakšna barva, sled in se uprla monokromnosti.

Zdi se mi, da zgodbe povedane skozi njegova recentna dela, pričajo ravno o dogodkih, ki so bili porinjeni v pozabo, prebeljeni in potisnjeni, ter se veselim njihovem ponovnem obujanju, ko se bodo prebili skozi razpoke na Borutovih platnih“ je napisala Širec-Džodan v predgovoru kataloga tiskanega za to priložnost.

IMG_20161022_184702

Predsednica Danica Bojković, avtor razstave Borut Skok, umentostna zgodovinarka Tina Širec- Džodan

Pred projekcijo filma je Danica Bojković obvestila prisotne, da je moral avtor  zaradi bolezni odpovedati svoj prihod. Ob želji za čimprejšnjim okreavnjem je predsednica zagotovila, da ga bodo še povabili v Umag in sicer na  literarni večer kjer pa ne bo govora samo o romanu „Čefurji raus“  ampak tudi o drugih dveh romanih, „Jugoslavija moja dežela“ in najnovejšem „Figa.“

Danica Bojković je pojasnila da so čefurji grd izraz za doseljence iz Bosne in Hercegovina, Hrvaške, iz ostalih republik bovše skupne države.  Največ doseljencev se je naselilo v del Ljubljane, ki mu pravimo Fužine. Prva generacija doseljencev  je ohranila svoje običaje, govor in tradicionalen način življenja, druga generacija se je začela asimilirati in tako je prišlo do „čefurščine – ljubljanskega slenga“, mešanice slovenskih, hrvaških in bosanskih izrazov v katerem so govorili ne samo mladi priseljenci ampak tudi mladi  Slovenci kot izraz upora.

Goran Vojnović se je rodil  leta 1980 v Ljubljani, je pisatelj, filmski in televizijski režiser, scenarist. Za omenjeni  roman je leta 2009 dobil Prešernovo in Kresnikovo nagrado ter postal eden najbolj branih mladih slovenskih pisateljev.

Njegov drugi roman „Jugoslavija, moja dežela“ je doživel enak uspeh in prva naklada je bila razprodana v nekaj dneh. Čeprav je bil obtožen, da je jugonostalgik,  v romanu temu ni niti sledu. V pomanjkanju boljših izrazov s katerimi bi opisal mesta in njemu pomembne ljudi, ki v njih živijo – Ljubljana, kjer je rojen, Pulj kjer je odrastel, Visoko in Sarajevo odkod prihajajo njegovi, Novi Sad kam so se preselili po vojni, je on to imenoval Jugoslavija, je pojasnila Bojković.

Slovensko narodno gledališče iz Ljubljane  je s to predstavo doživelo velik uspeh ne samo v Sloveniji, ampak tudi na drugih odrih kjer so gostovali.

In da bi nadaljevali v istem duhu in priložnostno tematiki filma, je predsednica po projekciji povabila vse prisotne na neformalno druženje v preddverju z vročim bosanskim burekom, slovenskimi sladicami, istrsko malvazijo in umaškim sadjem.

IMAG0326

Vokalna skupina Ajda

Danica Bojković