Pregled dela Združenja SIM v letu 2016

datum: 23.01.2017

kategorija: Novice SIM


 

1. 65. obletnica Združenja SIM

V letu 2016 je Združenje SIM praznovalo 65 let svojega neprekinjenega delovanja. Od leta 1951 s svojim delovanjem in povezovanjem s Slovenci z vsega sveta  vzdržuje stike, pomaga in sodeluje s posamezniki in slovenskimi kulturnimi društvi .

11. februarja smo v preddverju velike čitalnice v narodni in univerzitetni knjižnici ( NUK ) v Ljubljani odprli razstavo z naslovom Besede.

Z glasbenim uvodom sta nas v  prireditev popeljala mlada sopranistka Tadeja Pance v spremljavi pianista Marka Petrušiča.

Na tej razstavi smo prikazali tiskovine – revijo Rodna gruda, ki jo je Združenje Slovenska izseljenska matica začelo izdajati že davnega leta 1954, izhajala pa je vse do aprila 2004, nato je do konca leta 2005 izhajala revija Slovenija.svet kot naslednica Rodne grude. Zadnjih deset let pa revijo Moja Slovenija za Slovence, ki živijo v tujini, izdaja Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu.

Rodno grudo lahko danes berete na spletu, na povezavi  www.rodnagruda.si, ob koncu leta pa Združenje SIM natisne letno številko z izborom člankov, objavljenih na spletu v tekočem letu.  Slovenski izseljenski koledar je bil redni letni zbornik Združenja SIM. Prva številka je izšla leta 1953 za leto 1954 kot naslednica Ameriškega družinskega koledarja, ki je izhajal v ZDA med leti 1915 in 1950. Zasnovan je bil za objavljanje prispevkov o zgodovini slovenskega izseljenstva, življenjepisov znanih slovenskih izseljencev, opisov organizacij, društev, knjižnic, narodnih in delavskih domov, časopisja, šol, župnij in cerkva ter informacij o domovini. Koledar je vse do leta 2004, ko je prenehal izhajati, ohranil skoraj enako vsebinsko zasnovo, v zadnjih letih izhajanja nekoliko bolj razpoznavno z vsebinami: domovina, literarni almanah, Slovenci po svetu in English Section.

Poseben pomen imajo objave pesmi in proze slovenskih izseljencev vseh generacij ter tudi knjige, ki so jih napisali naši izseljenci z vsega sveta. V 65. letih se je nabralo veliko tiskanega gradiva. Tudi letos načrtujemo tisk pesniške zbirka naše izseljenke iz Argentine.

Vse prisotne je najprej pozdravil namestnik ravnateljice NUK mag. Zoran Krstulović, ki je v svojem nagovoru poudaril pomembnost pisane besede vseh, ki literarno ustvarjajo v tujini pišejo pa še vedno v slovenščini. Predsednik združenja SIM g. Sergij Pelhan je predstavil delovanje združenja, glavne dosežke in izrazil željo po nadaljnjem  dobrem sodelovanju z našimi izseljenci. Ob visokem jubileju je Združenju čestital direktor javnega sklada RS za kulturne dejavnosti mag. Igor Teršar, v imenu Ministrstva za kulturo in v imenu ministrice mag. Julijane Bizjak Mlakar se je čestitkam pridružil državni sekretar Anton Peršak. V imenu ministra g. Gorazda Žmavca z Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu pa je prisotne nagovoril in čestital Združenju SIM sekretar dr. Zvone Žigon. Slavnosti govornik na odprtju razstave je bil akademik Ciril Zlobec, ki nas je vse navdušil  s svojim govorom kjer je izpostavil, da se bomo morali čedalje bolj zazreti sami vase in na potovanju iz sebe v samega sebe prodreti do svojega bistva. Človek enostavno mora vedeti kje so njegove korenine, od kod izhaja. V času globalizacije in asimilacije je to še posebno težko pa vendar v določenem trenutku človekovega življenja bistvenega pomena. Hvala mu za te njegove misli.

Razstava je bila na ogled do 11. marca 2016.

 

2. Gostovanje Slovenskega citrarskega kvarteta pri rojakih v Zadru

Slovenski citrarski kvartet je zelo kvalitetna zasedba, sestavljena iz akademskih glasbenikov in pedagogov. Vodja kvarteta in tudi predsednik citrarske zveze Slovenije je prof. Peter Napret. Njihov repertoar obsega tako slovensko ljudsko, umetno pesem, kot tudi skladbe tujih avtorjev in moderne skladbe. Svoje nastope so že organizirali tudi pri rojakih v tujini. Dogovorjeni nastop so izvedli 12. Februarja 2016 v prepolni dvorani Mestne knjižnice v Zadru ob praznovanju kulturnega praznika.

Kulturni program se je začel pod geslom – Kultura nas zbližuje in povezuje.

Zvoke citer  je redko kdaj   slišati na Hrvaškem, zato je nastop citrarskega kvarteta popestril praznovanje velikega slovenskega kulturnega praznika

Slovensko kulturno društvo Lipa v Zadru je imela na začetku redno letno skupščino kjer smo lahko vsi prisotni slišali  kaj vse so uresničili v preteklem letu in kakšne načrte imajo za delovanje v letu 2016. Poročilo je podala Darja Jusup, predsednica Lipe Zadar, finančno poročilo in plan za tekoče leto pa Katarina Bezić, predsednica  Nadzornega odbora.

V nadaljevanju pa je sledil kulturni program. O pomenu slovenskega kulturnega dneva je spregovorila tajnica Slovenske izseljenske matice Jasmina Ilič  Iz Ljubljane. Kratki esej o kulturni na splošno pa je povzela Andreja Malta, članica Lipe Zadar in nastop zaokrožila z recitacijo lastne poezije. Z recitalom svoje poezije je navzoče navdušila  tudi Marija Ivoš.

Številni navzoči, med njimi pripadniki narodnih manjšin, ki prebivajo na Zadrskem območju, Madžari, Bošnjaki, Albanci, med njimi tudi podpredsednik Savjeta za nacionalne manjšine Republike Hrvaške Veselko Čakić s člani Sveta, predsednica Jovita Pirović iz  KUU „Maslina“ iz Turnja, člani KUD „Privlaka iz Privlake, predstavniki KUD „Sveti Ivan“ iz Vira, so imeli priliko uživati ob nastopu Otroškega zbora Libretići, voditeljice Ivane Begović  v katerem pojejo vnukinje naših članic.

Kultura nas povezuje, je rdeča nit vseh projektov, ki jih izvaja Slovensko kulturno društvo Lipa Zadar je zaključila predsednica društva ga. Darja Jusup. 

 

3. Predavanje Helene Janežič

 9. marca 2016 je ob 11.00 uri je v avli  Združenja Slovenska izseljenska matica na predavanju z naslovom MED ARGENTINSKIMI SLOVENCI

Helena Janežič, vodja Zbirke tiskov Slovencev zunaj RS iz NUK je predstavila svoje videnje življenja rojakov v Argentini. Jeseni 2015 je namreč preživela 3 tedne med Slovenci v Argentini, kjer je pomagala urediti knjižnično gradivo.

V  predavanju je predstavila bivanje v slovenski skupnosti, njihove aktivnosti, življenje in ob tem tudi »razbila« nekatere stereotipe, ki jih imajo posamezniki do naših izseljencev v Argentini.                 

 

4. Obletnica slovenskega društva v Umagu

Slovensko kulturno društva Ajda iz Umaga je maja 2016 praznovalo 5. obletnico svojega delovanja. Ob tej priložnosti so pripravili svečani koncert in predstavitev svojega delovanja v tem obdobju. To društvo je hkrati najmlajše slovensko društvo na Hrvaškem. Zahvaljujoč predvsem dobremu vodstvu in vseh , ki pri delu društva aktivno sodelujejo to društvo vse bolj napreduje in širi svoje aktivnosti. Na svečanem koncertu so poleg članov društva sodelovali tudi gosti, MePZ Triglav iz Splita in dramska skupina slovenskega društva Bazovica z Reke. Vse prisotne so pozdravili predstavniki mesta Umag, predsednik Zveze slovenskih društev na Hrvaškem in veleposlanica RS na Hrvaškem. Obletnice se je udeležila glavna tajnica Združenja SIM.

 

5. Učna ura za učence 5.  razredov

Učenci 5. razredov osnovnih šol v Sloveniji imajo pri predmetu Družba tudi obravnavo snovi z naslovom Zamejci, zdomci, izseljenci. Na matici smo pripravili učno uro, kjer učenci spoznajo te pojme, se jih naučijo razlikovati, spoznajo delovanje matice in izvedo, da za naše izseljence in zdomce skrbijo tudi druga civilna društva in vladin Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu. Po predstavitvi osnovnih pojmov smo učence razdelili v skupine, vsaka je imela posebno nalogo. Skupine so svoje naloge predstavile tudi ostalim. Učne ure so se udeležili učenci 5. razredov OŠ Spodnja Šiška. V naslednjem letu želimo takšen način predstavljanja dela našim mladim nadaljevati in ga tudi razširiti na več šol.

 

6. 25. slikarska kolonija

Slikarska kolonija za Slovence v zamejstvu in po svetu smo izvedli med 3. in 11. junijem 2016 v Pišecah v občini Brežice. Voditeljica kolonije je bila Monika Ivančič Fajfar, gostitelj pa Martin in Silva Marija Bibič. Zbralo se je kar 11 slikarjev iz Hrvaške, Nemčije, Švice, Srbije, Anglije, Kanade. Kolonije so se udeležili: Ivan Kosmos, Jože Arzenšek,Marijana Gregl-Bikar, Vlasta Arzenšek-Gottstein, Irena Hribar Schmidt, Pia Bajlo-Suhy, Stanka Novković, Jelka Kuraj, Miranda Rumina, Vida Pfeifer, Valerija Sever.

Tema slikarske kolonije je bila Dve domovini.  

Iz besedila mentorice kolonije o izbiri teme:

Dve domovini

Likovna kolonija Združenja Slovenske izseljenske matice združuje in povezuje ljudi, ki imajo izkušnjo izseljenstva in veselje do umetnosti. Ko izseljenci za kratek čas obiščejo domovino, želijo obuditi spomine in nostalgična čustva, oživiti pripovedi svojih staršev in starih staršev, doživeti pristno slovensko pokrajino ter slišati slovensko besedo in pesem. Spoznati želijo svoje korenine in se naučiti več o svoji domovini.

Izseljenci so (nekje drugje) tudi priseljenci. Imajo dve domovini. V njihovem vsakdanu se prepletata dve kulturi, dve tradiciji, dva pogleda na svet. Bolj kot ljudje, ki že generacije živijo v istem kraju ali v isti državi, razumejo, doživljajo in cenijo kulturno raznolikost. V času, ko migracije postajajo aktualen sestavni del evropskega življenja, nam prav izseljenci lahko pomagajo razumeti stiske in izzive, ki izhajajo iz razpetosti posameznika med dve domovini.

Takšna refleksija je dragocena; izseljenci znajo izraziti pogled na Slovenijo skozi oči druge kulturne izkušnje, hkrati pa nam z očmi Slovenca predstaviti tujino. Za slikarje je še posebej značilno natančno opazovanje. Pogled slikarja je drugačen, je slikovit. Slikar vidi detajle, ki jih površen obiskovalec spregleda. Ko s svojo umetniško dojemljivostjo poišče izvirne poglede in jih ustvarjalno izrazi, nam odpira nova obzorja.

Vsak udeleženec kolonije je ustvaril dve umetniški deli, katere smo ob koncu kolonije tudi razstavili v vili Silva Marija.

V tednu, ko je potekala likovna kolonija so udeležence obiskali tudi učenci podružnične šole z njihovo učiteljico likovne vzgoje in ustvarjali skupaj z našimi umetniki. Na dan Primoža Trubarja, 8.6. smo v Pleteršnikovi domačiji priredili predstavitev pisatelja Ivana Cimermana, ki v svojih delih opisuje predvsem tematiko izseljenstva.

V tednu bivanja in ustvarjanja v Pišecah so udeleženci spoznali tudi okolico in jo predstavili tudi v svojih delih.

V naslednjem letu želimo nadaljevati z organizacijo likovnih kolonij, ki pa bo v veliki meri odvisna od finančnih sredstev.

 

7. Natečaj za otroško risbo

Na Združenju Slovenska izseljenska matica smo letos spomladi objavili natečaj za otroško risbo ali sliko z naslovom: » Moj najljubši kraj, dogodek ali oseba, ki sem jo spoznal v Sloveniji«. Ob risbi smo dobili nadvse zanimive tudi opise zakaj so se odločili za določeno temo saj smo jih prosili, da svojo risbo tudi opišejo.

Natečaja so se lahko udeležili otroci, mladostniki slovenskega porekla stari do 15 let. Odziv je bil zelo velik. Natečaja se je udeležilo 76 otrok iz 10 različnih evropskih držav. Poslali so še več risb kot je bilo udeležencev kajti nekateri so poslali tudi po dve risbi.

V temi Moj najljubši kraj so najpogosteje narisali Ljubljano, Piran, Bled, opisali z besedo in risbo svojo ekskurzijo v Radovljico, kraje svojih počitnic.

V dogodkih so opisovali v besedi in risbi druženje s prijatelji v poletnih šolah slovenščine, obisk Postojnske jame, Lipice, preživljanje počitnic v termah Banovci…seveda pa je tu tudi pustovanje s tradicionalnimi maskami.

Najljubša oseba, ki jo poznajo iz Slovenije pa so številni sorodniki, predvsem babice in dedki, bratranci, sestrične, prijatelji s katerimi se družijo vedno, ko obiščejo Slovenijo.

Najmlajše udeleženke natečaja so bile Ema navala iz Beograda, Republika Srbija, stara 4 leta,  ki je narisala risbo z naslovom »Vrt v Sloveniji«, Nike Kollmeirer iz Villingen Schweinningena iz Nemčije ravno tako stara 4 leta z risbico z naslovom »Na morju in na Triglavu«, Mia Franko iz Prage na Češkem stara 5 let je narisala risbico »Moja mami in jaz na morju v Izoli« in prav tako 5-letna Nika Ivanec iz  Basla  Švica je poslal risbo z naslovom »Morje in počitnice«.

Vsi, ki so se natečaja udeležili so prejeli zahvalo in barvice, da se bodo še v naprej lahko likovno izražali in pošiljali svoje izdelke na natečaje, ki jih bomo na matici zagotovo ponovno objavljali.

Risbe so bile razstavljene v prostorih Združenja SIM na Cankarjevi 1 v Ljubljani in v prostorih Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu.

 

8. Sodelovanje na prireditvi Dobrodošli doma

Slovenska izseljenska matica zadnja leta sodeluje pri prireditvi Dobrodošli doma s posredovanjem vabil nastopajočim skupinam, ki delujejo pri slovenskih društvih izven republike Slovenije. Nastopajoči se predstavijo na glavnem prireditvenem odru. Svoje delovanje pa predstavijo tudi na stojnicah, ki so postavljene v ta namen.   Letos smo aktivno sodelovali tudi s postavitvijo razstave otroških risb v prostorih Urada   za Slovence v zamejstvu in po svetu ter pri razstavi v NUK z naslovom V obljubljeno deželo – Slovenke v ZDA.     

                                                    

9. Gostovanje FS Bled pri rojakih v Skopju

Po dveh letih smo pomagali realizirati gostovanje Folklornega društva Bled pri rojakih v Skopju, na povabilo predsednice slovenskega društva v Skopju, gospe Anastazije Ribarski.

Iz prijave na projekt:

Kulturno umetniško društvo Bled in drugi ljubitelji plesa so ustanovili  aprila 2013 Folklorno društvo Bled.  Folklorna skupina  je takoj pričelo z delovanjem. Še v sklopu KUD-a Bled  so navezali stike s SŠKD Bled iz Essna. Sodelovali in nastopali so z društvom Lipa v Münchnu, z društvom Zvon iz Herleina na Nizozemskem in z društvom Naš dom iz Genka v Belgiji.  Na povabilo tamkajšnje folklorne skupine so dvakrat gostovali v mestecu Buxy. Skupina pleše   Gorenjske plese v gorenjskih narodnih nošah. Spremljajo jih dva harmonikarja in klarinetist. Skupina se ponaša tudi z dobrimi pevci, ob priložnosti pa pripravijo tudi zabavno animacijo. 

Nastop so izvedli po načrtu, na Dan državnosti republike Slovenije.

Gospod Anton repe, ki je bil odgovoren za organizacijo s strani FD Bled je v zahvali ga. Ribarski zapisal naslednje:

Tokratno praznovanje največjega slovenskega praznika, Dneva državnosti, smo podoživeli med velikimi Slovenci v Skopju. Slovenci, ki jim beseda Slovenec mnogo pomeni. Ki z vso vnemo kažejo pripadnost temu narodu. Ki z vso čutnostjo do slovenske besede in pesmi potrjujejo, da so Slovenci. Hvala vam za to. Marsikaj se od vas lahko naučimo mi, ki živimo v Sloveniji. Kajti nam je vse samoumevno in postali smo nekako otopeli... Skratka, bilo je lepo, za kar se vsem organizatorjem iskreno zahvaljujemo. Želimo vam še mnogo takih in podobnih prireditev. Seveda pa smo k dobremu vzdušju pripomogli tudi vsi nastopajoči.   Anton Repe

 

10. Poletna šola za otroke – Slovenščina malo drugače

Združenje SIM je izpeljalo prijavljen projekt Poletne šole – Slovenščina malo drugače v soorganizaciji Ministrstva za izobraževanje, šolstvo in šport in Centra šolskih in obšolskih dejavnosti, logistična pomoč pa je bila tudi s strani Zavoda RS za šolstvo.

Na poletno šolo se je prijavilo 13 otrok iz BiH, Srbije, Hrvaške, Nemčije in Češke starih med 12 in 15 let.

Slovenščino sta poučevali učiteljici Lea Lehner, ki je imela začetno skupino in Ksenja Žižek, ki je poučevala v nadaljevalni in izpopolnjevalni skupini. Likovno vzgojo je poučevala učiteljica Natalija Veselič-Martinjak. 

Poletna šola je bila organizirana v Radencih v Beli krajini v Centru šolskih in obšolskih dejavnosti in se je začela v nedeljo, 10. julija ob 17.00 uri, ko so udeležence pričakale učiteljice.

Prvi dan so se udeleženci med seboj predstavili, razporedili po sobah in dobili načrt dela za prvi dan.

S poukom so pričeli v ponedeljek, 11. 7. po zajtrku, ob 9.00 uri. Po začetnem razvrščanju v skupine glede na predznanje, so pričeli z delom.

V popoldanskem času so imeli organizirane dejavnosti pod vodstvom učiteljev zaposlenih na CŠOD-ju. S kajakom so se spustili po reki Kolpi, poskusili so se tudi v novem športu – supanju, plezali so po plezalni steni, spoznali tradicijo Bele krajine – pekli so tradicionalno pogačo, spoznali pesmi in plese te pokrajine, igrali odbojko, košarko, badminton. V popoldanskem času so se družili tudi z udeleženci aktivnih počitnic, bilo jih je 20 iz  vseh koncev Slovenije.

Vsa likovna dela, ki so jih  otroci ustvarili, smo razstavili zadnji dan poletne šole  v CŠOD in  imeli tudi prireditev, na kateri so pokazali svoje znanje slovenščine in poznavanje slovenske tradicije.

 

11. Pesniška zbirka Ane Viktorie Ličen iz Argentine

Za leto 2016 smo prijavili tisk pesniške zbirke Slovenke iz Argentine, ga. Ane Viktorie Ličen z naslovom Ljubezni, vrvež in premišljanja. Urednik knjige je Andrej Rot, ki je pesmi tudi prevedel s slovenščino. Pesniška zbirka je dvojezična – v slovenščini in španščini.

Na kratko o Ani Ličen:

Rodila se je v Buenos Airesu. Njeni starši so bili doma iz Vipavske doline; oče je bil iz Gojač, mati

iz Malovš. Zaradi fašizma sta se starša odločila, da ne bosta vzgajala otrok v Sloveniji ampak sta odšla v Argentino.

Ana je uredniku knjige 29. avgusta 2015 napisala: »Veš, da bi se morala roditi v Vipavski dolini. Tisti kraj bi moral biti moj, ne ta, a starši so se odločili, da ne bodo dali otroka Italijanom …Nikoli. In ga tudi niso. Ko sem se prvič ‘vrnila’ v domači kraj, sem ga čutila kot svojega; ne le zaradi jezika – počutila sem se kot doma. Imela sem le devet let.

Med Slovenci v Argentini je postala še posebno opazna, ko se je konec osemdesetih prejšnjega stoletja pridružila Albertu Čuku pri oblikovanju slovenske radijske oddaje. Čuk je oddajo Slovenski kotiček v Argentini na radiu America začel sam, brez kakršnih koli napovedi, 6. decembra 1987. Ana je bila ena izmed prvih, ki so se odzvali na poziv, naj se mu pridružijo pri skupnem podjetju. Po smrti Alberta Čuka je prevzela vodenje radijske skupine, ki še danes pripravlja tedensko radijsko oddajo, zdaj z imenom Okno v Slovenijo. Njena vloga pa se je omejila na glasbeno opremljanje oddaje. Za njenim opaznim aktivizmom pa se skriva imenitna in izobražena ženska, grafologinja, svetovljanka in pesnica. Njeno zanimanje za leposlovje sega v otroštvo; v mladosti je pisala črtice in pesmi, a samo za prijatelje.

Ana Ličen piše že vrsto let; v španščini je objavljala v več antologijah, nekajkrat tudi v buenosaireški reviji Meddobje, na Radiu Slovenija in v knjigi Slovenske kulturne akcije, ki jo je pripravil Gregor Papež z naslovom Nikdar/Never/Nunca. Njene pesmi sta prevajala tudi Vinko Rode in Alenka Saksida.

V njeni prvi samostojni knjigi Amores, alborotos y cavilaciones/ Ljubezni, vrvež in misli je ponatisnjenih nekaj že objavljenih pesmi, večina pa jih je prvič pred nami, prav tako tudi tri njene kratke zgodbe. V njih je mogoče najti nekaj avtobiografske snovi iz njenega otroštva v prostranstvu pampe, pa tudi iz njenega zrelega obdobja v mestnem okolju. ( Andrej Rot )

Zbirko smo začeli pripravljati aprila meseca, slovenska besedila je lektorirala Katarina Minatti, oblikovala pa Maja Cerjak iz studia AIKO.

Ga. Ličen je prispela v Slovenijo julija meseca in 28. julija smo imeli v prostorih matice tudi predstavitev. Na predstavitvi so bili prisotni številni člani matice, prijatelji in sorodniki ga. Ane Ličen, predstavnik Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Zvone Žigon. Pogovor s pesnico je vodil urednik knjige g. Andrej Rot, o njenem delu je spregovoril pisatelj in publicist g. Peter Kovačič Peršin, njene pesmi so brali ga. Marija Ahačič Pollak iz Kanade, g. Andrej Kurent, član matice in ga. Anica Ličen.

Literarna dela, ki nastajajo izpod peres naših izseljencev je potrebno ohraniti v največji možni meri saj so le to zapisi, ki naše rojake po svetu še vedno povezujejo s krajem od koder izhajajo sami.

Na matici smatramo, da je to ena od nalog našega združenja, da utrgamo pozabi vse, kar bi lahko, če ne bi bilo zabeleženo, pozabili!

 

12. Obisk predsednice Slovenskega društva Triglav iz Parana- Argentina na matici

Ena od nalog Združenja SIM je tudi pomoč našim izseljencem pri iskanju svojih prednikov v Sloveniji bodisi s posredovanjem kontaktov oseb, na katere se lahko obrnejo ali pa kot pomoč “na terenu”. Konec avgusta sta bila v Sloveniji zakonca princich iz Argentine, gospa je tudi predsednica slovenskega društva iz Parana, družina gospoda pa izhaja iz Goriških brd. S predsednikom Združenja SIM, ki je tudi iz teh krajev, smo zakonca Princich popeljali v ta del Slovenije, oglasili smo se pri najstarejši prebivalki naselja iz katerega se je že v drugi polovici 19.stoletja v Argentino izselil pradedek gospoda Princich. Pot nas je popeljala vse do škofijskega arhiva v Kopru. Ob tem obisku nista našla svojih prednikov sta pa dobila koristne informacije za nadaljnje iskanje.

Navezali smo tudi stike z OŠ Dobrovo, ki se bo povezala z otroki naših izseljencev iz Parana in skušala, izpeljati tudi projekt z učenci, ki se v Argentini učijo slovenščino.

 

13. Predavanje dr. Janje Žitnik Serafin  z naslovom mladi Louis Adamič

Dr. Janja Žitnik Serafin je strokovnjakinja za literarno in kulturno dejavnost slovenskih izseljencev in priseljencev v Slovenijo. Diplomirala je iz angleškega in nemškega jezika in književnosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je tudi magistrirala iz ameriške književnosti. Leta 1992 je doktorirala iz literarnih znanosti. Od leta1982 je redno zaposlena na ZRC SAZU  v letih 1982–85 na Inštitutu za slovenski jezik, od leta 1985 dalje pa kot raziskovalka na Inštitutu za slovensko izseljenstvo.

V okviru literarne in kulturne zgodovine se Janja Žitnik Serafin od leta 1985 ukvarja predvsem s slovensko izseljensko književnostjo in kulturo, med drugim je objavila štiri samostojne monografije o Louisu Adamiču. Njen najodmevnejši prispevek k slovenski literarni zgodovini je sintetični pregled Slovenska izseljenska književnost, ki je izšel v treh knjigah in pri katerem je sodelovala kot pobudnica in nosilka istoimenskega projekta ter kot soavtorica in glavna urednica osrednjega rezultata projekta. Tudi v zadnjih letih je bila avtorica in urednica številnih knjig o slovenskih izseljencih in priseljencih v Slovenijo.

13.oktobra 2016 je imela dr. Janja Žitnik Serafin v Društvu slovenskih pisateljev predavanje z naslovom Mladi Louis Adamič v katerem je predstavila predvsem literarno delo mladega Adamiča in njegov pomen v slovenski in tudi svetovni književnosti, ki je danes še posebej aktualna saj se je Louis Adamič v svojih delih ukvarjal tudi s tematiko priseljencev, beguncev, izseljencev.

 

14. Obisk pri Društvu Slovencev v Labinu ob Dnevih slovenske kulture v Istri

Tretji teden v oktobru že tradicionalno potekajo Dnevi slovenske kulture v Istri. Na povabilo članov Društva Slovencev iz Labina se je odprtja tega kulturnega tedna udeležila tudi glavna tajnica Združenja SIM. Teden slovenske kulture se je  pričel s predavanjem Helene janežič, ki je v NUK zadolžena za tiske Slovencev izven meja domovine. Naslov predavanja predavateljica je bil: Prepovedana slovenska izseljenska književnost. V drugem delu programa se je predstavila Vokalna skupina Ajda, ki deluje pri istoimenem slovenskem društvu Ajda v Umagu.

 

15. Obisk pri Slovenskem društvu  Kredarica v Novem Sadu

Novembra se je na povabilo vodsta Slovenskega društva Kredarica iz Novega Sada 13. Večera slovene pesmi in poezije udeležila glavna tajnica Združenja SIM, ki je vse prisotne na začetku večera pozdravila, društvu, ki bo v letu 2017 praznovalo 20. obletnico delovanja pa zaželela uspešno in kvalitetno delo tudi v bodoče.

Osrednji in glavni dogodek  se je odvijal v soboto zvečer v sinagogi. Čudovita zgradba, narejena na začetku dvajsetega stoletja je ponujala odličen ambient in akustiko.                       V kulturnem programu so se zvrstili  zbori slovenskih društev iz Subotice, Zrenjanina, Beograda, Novega Sada, Pulja ter posebne gostje iz  Slovenije, iz Novega mesta,  ženska vokalna skupina Mezzo.  

 

16. Obisk študentov  Univerze na Primorskem na matici

V četrtek, 17. novembra 2017 so nas na matici obiskali študenti Univerze na Primorskem s svojo profesorico dr. Karmen Medica v sklopu študijskega predmeta "mediji in manjšine". Predsednik matice g. Sergij Pelhan jim je predstavil 65-letno delovanje matice, glavne naloge in cilje, ki jih pri svojem delu uresničujemo. Študenti so z zanimanjem prisluhnili predsedniku in ob koncu postavili tudi zanimiva vprašanja. Predvsem jih zanima današnje izseljevanje mladih v tujino. Aktualna tema!

Sodelovanje z Univerzo na Primorskem in dr. Karmen medica bomo po dogovoru nadaljevali tudi v bodoče.

 

17. Odprtje razstave V obljubljeno deželo – Slovenke v ZDA v Vili Vipolže

Avtorice razstave, Helena Janežič, Veronika Potočnik in Špela Velikonja so v sodelovanju z Združenjem SIM zbrale fotografije Slovenk, ki so se odselile v Ameriko iz bogatega foto arhiva matice. Prva razstava je bila odprta že konec junija ob prireditvi Dobrodošli doma. Drugo razstavo smo na iniciativo matice, predvsem njenega predsednika g. Sergija Pelhana v začetku decembra prenesli v najlepšo renesančno vila v Sloveniji – Vilo Vipolže.

Od ponedeljka, 12. decembra, je v Vili Vipolže sredi pravljičnih Goriških Brd na ogled razstava V obljubljeno deželo – Slovenke v ZDA.                              
Vodenega ogleda po razstavi se je udeležilo lepo število obiskovalcev iz Vipavske doline, Gorice in Brd. Avtorice so predstavile zasnovo razstave in zbrane popeljale po razstavi. Poudarile so vlogo žensk pri ohranjanju slovenstva v izseljenstvu in predstavile zgodbe 14 Slovenk, ki so v obljubljeni deželi našle svoj novi dom.

 

18. Izdajanje spletnega časopisa Rodna gruda

Slovenska izseljenska matica je z letom 2013 začela izdajati spletno publikacijo www.rodnagruda.si , ki je sodobna različica revije za Slovence v zamejstvu in po svetu, ki jo je SIM izdajala 53 let. Žal jo je Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu leta 2005 ukinil in preko razpisa založništvo namenil zasebnikom. Vse do danes, so se založniki že večkrat zamenjali, kar je po mnenju SIM nedopustno, saj revije za Slovence v zamejstvu in po svetu ne more pisati vsak, ki ima založbo, nima pa nobenih izkušenj z delom s Slovenci po svetu.

Spletna revija Rodna gruda je najprej izhajala v obliki mesečnika  v letu 2014 pa se stran osvežuje na dva meseca.

Iz redne dejavnosti smo letos junija  natisnili eno številko revije, ker je takrat v Sloveniji veliko naših rojakov predvsem se udeležujejo prireditve Dobrodošli doma, ki je bila letos še posebej svečana ob 25. obletnici samostojne Slovenije.    

Spletna revija je kljub vsem težavam odlično sprejeta in dobro obiskana. Bila pa bi še bolj, če bi stran lahko osveževali tedensko.

 

19. REDNO DELO Slovenske izseljenske matice:

SIM poleg projektnega dela redno osvežuje in dopolnjuje spletno stran SIM  www.zdruzenje-sim.si, z aktualnimi novicami iz društev po svetu in doma.  Spremlja in objavlja novice na Facebook profilu, pomaga društvom in posameznikom iz sveta v organizaciji dogodkov, predvsem pri nasvetih glede gostujočih skupin in morebiti zanimivih programov.  Pomaga pri zbiranju informacij različnim skupinam, ki v Sloveniji iščejo primerno namestitev ali  iščejo slovenske korenine.

SIM odgovarja na vprašanja glede (iz)selitev in iskanja zaposlitev ter povezovanja s primernimi posamezniki in ustanovami iz sveta. 

Redno objavlja  članke v reviji za Slovence v zamejstvu in po svetu in sodeluje z mediji, ki poročajo za Slovence v zamejstvu in po svetu. Je predlagateljica različnih priznanj in nagrad za Slovence po svetu.  Se udeležuje obletnic in dogodkov društev ( glede na finančno zmožnost ). 

Na SIM sta zaposleni dve osebi, glavna tajnica in referentka za finance,  predsednik združenja pa ima častno funkcijo. Delovanje društva je potrjeno s strani izvršnega odbora, ki ga sestavlja 9 oseb in nadzornega odbora v sestavi 3 oseb.