Zgodovina

Združenje Slovenska izseljenska matica je prostovoljno in neprofitno združenje fizičnih oseb, ki se združujejo zaradi skupno določenih interesov pri razvijanju, širjenju, utrjevanju in poglabljanju stikov med Slovenci v domovini in po svetu. V skladu z Ustavo Republike Slovenije in Zakonom o uresničevanju javnega interesa na področju kulture Združenje Slovenska izseljenska matica skrbi za Slovence po svetu ter pospešuje njihove stike z domovino. Ustanovljena je bila leta 1951 z namenom, da bi tedanja Ljudska Republika Slovenija vzpostavila stike s slovenskimi izseljenci, zdomci in njihovimi potomci in da bi z njimi sodelovala, posebej pri ohranjanju slovenskega kulturnega izročila.

Osnovni namen in cilji Združenja Slovenska izseljenska matica so razvijanje dejavnosti, ki pripomorejo h krepitvi narodne zavesti Slovencev po svetu, zlasti njihovih potomcev, in sicer z razvijanjem, pospeševanjem in utrjevanjem vrednot na področju kulturne ustvarjalnosti, različnih oblik izobraževanja in športnega udejstvovanja ter drugih zanje koristnih dejavnosti ter ustvarjanjem, varovanjem in razširjanjem vedenja o domovinskih, zgodovinskih, kulturnih in drugih vrednotah. Združenje Slovenska izseljenska matica deluje v dobro Slovencev doma in po svetu, njegovi programi pa so vključeni v kulturne, izobraževalne, turistične, promocijske in druge programe nacionalnega pomena.

Smo osrednje društvo za stike s Slovenci po svetu. Organiziramo gostovanja slovenskih kulturnih skupin med izseljenci, jim posredujemo gradivo za delovanje pevskih zborov, folklornih in drugih skupin. Skrbimo za seznanjanje slovenske javnosti z dejavnostjo izseljencev, organiziramo gostovanja njihovih kulturnih skupin ter prirejamo razstave o njihovem delovanju in predstavljamo umetniške dosežke izseljencev in njihovih potomcev.

Pobudo za ustanovitev Slovenske izseljenske matice (dalje SIM) so dali ameriški Slovenci ob obisku prve večje slovenske kulturne skupine v ZDA po drugi svetovni vojni. Ustanovni obeni zbor SIM je bil januarja 1951; za prvega predsednika je bil izvoljen pisatelj Tone Seliškar. Sprva smo izseljence obveščali o povojni obnovi in izgradnji, spodbujali kulturno delo med njimi, pospeševali stike med izseljenci in staro domovino ter skrbeli za zbiranje dokumentarnega in arhivskega gradiva o delovanju preko 1550 izseljenskih društev in organizacij po svetu.

Novembra 1953 smo izdali Slovenski izseljenski koledar (za leto 1954) zbornik o kulturi in literarnem ustvarjanju za Slovence po svetu. Ta, nedvomno, osrednji zbornik o problematiki slovenske izseljenstva izdajamo še danes.
V letu 1954 je SIM začela izdajati tudi mesečno revijo Rodna gruda, dolga leta edino specializirano revijo, namenjeno Slovencem živečim po svetu. Revija s povzetki v angleškem in španskem jeziku je izhajala 50 let in je bila tradicionalno priljubljana v vseh slovenskih sredinah po svetu. Maja leta 2004 smo zaceli izdajati revijo Slovenija.svet.

Informativna dejavnost je bila poleg sprejemanja izseljenskih skupin na obisku v domovini temeljna dejavnost SIM. Vzpostavili smo stike z izseljenskimi organizacijami v ZDA, Kanadi, Franciji, Belgiji, Nizozemski, v šestdesetih letih pa tudi z novimi ekonomskimi izseljenci v Nemeiji, Švici, Avstraliji in drugod.

Na pobudo SIM je bil leta 1959 ustanovljen Slovenski oktet, ki je leta 1964 prvič gostoval med izseljenci v ZDA, pozneje pa na vseh celinah.
Leta 1962 je SIM izdala priročne učbenike v slovenskem, angleškem, francoskem, nemškem in španskem jeziku. Pomagala je tudi pri izdaji nekaterih spominskih del slovenskih izseljencev. Bila je pobudnica za ustanovitev Poletne šole slovenskega jezika, ki je bila prvič organizirana leta 1982 v Kranju, namenjena potomcem slovenskih izseljencev z vsega sveta.

Leta 1987 je pri SIM začela štirikrat na leto izhajati Revija Slovenija v angleškem jeziku, namenjena potomcem slovenskih izseljencev in je istočasno tudi splošna promocijska revija Republike Slovenije.

Po osamosvojitvi je spodbujala stike s slovenskimi društvi na Hrvaškem in soustanavljala društva Slovencev v Bosni in Hercegovini, Hrvaški, ZRJ in v Makedoniji.
Od leta 1956 organizira vsakoletna izseljenska srečanja (piknike) imenovana »Srečanje v moji deželi« in v njihovem okviru kulturne prireditve, namenjene javnosti v Sloveniji in izseljencem (med drugim likovno kolonijo izseljencev slikarjev z razstavo).

Od januarja 2006, Izseljenska matica ne izdaja več publikacij. Vlada RS je koncesijo za izdajanje revije za izseljence podelila založba Otroci d. o. o.
Revija se imenuje Moja Slovenija.