Zgodovina

Združenje Slovenska izseljenska matica je prostovoljno in neprofitno združenje fizičnih oseb, ki se združujejo zaradi skupno določenih interesov pri razvijanju, širjenju, utrjevanju in poglabljanju stikov med Slovenci v domovini in po svetu. V skladu z Ustavo Republike Slovenije in Zakonom o uresničevanju javnega interesa na področju kulture Združenje Slovenska izseljenska matica skrbi za Slovence po svetu ter pospešuje njihove stike z domovino. Ustanovljena je bila leta 1951 z namenom, da bi tedanja Ljudska Republika Slovenija vzpostavila stike s slovenskimi izseljenci, zdomci in njihovimi potomci in da bi z njimi sodelovala, posebej pri ohranjanju slovenskega kulturnega izročila.

Osnovni namen in cilji Združenja Slovenska izseljenska matica so razvijanje dejavnosti, ki pripomorejo h krepitvi narodne zavesti Slovencev po svetu, zlasti njihovih potomcev, in sicer z razvijanjem, pospeševanjem in utrjevanjem vrednot na področju kulturne ustvarjalnosti, različnih oblik izobraževanja in športnega udejstvovanja ter drugih zanje koristnih dejavnosti ter ustvarjanjem, varovanjem in razširjanjem vedenja o domovinskih, zgodovinskih, kulturnih in drugih vrednotah. Združenje Slovenska izseljenska matica deluje v dobro Slovencev doma in po svetu, njegovi programi pa so vključeni v kulturne, izobraževalne, turistične, promocijske in druge programe nacionalnega pomena.

Smo osrednje društvo za stike s Slovenci po svetu. Organiziramo gostovanja slovenskih kulturnih skupin med izseljenci, jim posredujemo gradivo za delovanje pevskih zborov, folklornih in drugih skupin. Skrbimo za seznanjanje slovenske javnosti z dejavnostjo izseljencev, organiziramo gostovanja njihovih kulturnih skupin ter prirejamo razstave o njihovem delovanju in predstavljamo umetniške dosežke izseljencev in njihovih potomcev.

Pobudo za ustanovitev Slovenske izseljenske matice (dalje SIM) so dali ameriški Slovenci ob obisku prve večje slovenske kulturne skupine v ZDA po drugi svetovni vojni. Ustanovni obeni zbor SIM je bil januarja 1951; za prvega predsednika je bil izvoljen pisatelj Tone Seliškar. Sprva smo izseljence obveščali o povojni obnovi in izgradnji, spodbujali kulturno delo med njimi, pospeševali stike med izseljenci in staro domovino ter skrbeli za zbiranje dokumentarnega in arhivskega gradiva o delovanju preko 1550 izseljenskih društev in organizacij po svetu.

Novembra 1953 smo izdali Slovenski izseljenski koledar (za leto 1954) zbornik o kulturi in literarnem ustvarjanju za Slovence po svetu. Ta, nedvomno, osrednji zbornik o problematiki slovenske izseljenstva izdajamo še danes.
V letu 1954 je SIM začela izdajati tudi mesečno revijo Rodna gruda, dolga leta edino specializirano revijo, namenjeno Slovencem živečim po svetu. Revija s povzetki v angleškem in španskem jeziku je izhajala 50 let in je bila tradicionalno priljubljana v vseh slovenskih sredinah po svetu. Maja leta 2004 smo zaceli izdajati revijo Slovenija.svet.

Informativna dejavnost je bila poleg sprejemanja izseljenskih skupin na obisku v domovini temeljna dejavnost SIM. Vzpostavili smo stike z izseljenskimi organizacijami v ZDA, Kanadi, Franciji, Belgiji, Nizozemski, v šestdesetih letih pa tudi z novimi ekonomskimi izseljenci v Nemeiji, Švici, Avstraliji in drugod.

Na pobudo SIM je bil leta 1959 ustanovljen Slovenski oktet, ki je leta 1964 prvič gostoval med izseljenci v ZDA, pozneje pa na vseh celinah.
Leta 1962 je SIM izdala priročne učbenike v slovenskem, angleškem, francoskem, nemškem in španskem jeziku. Pomagala je tudi pri izdaji nekaterih spominskih del slovenskih izseljencev. Bila je pobudnica za ustanovitev Poletne šole slovenskega jezika, ki je bila prvič organizirana leta 1982 v Kranju, namenjena potomcem slovenskih izseljencev z vsega sveta.

Leta 1987 je pri SIM začela štirikrat na leto izhajati Revija Slovenija v angleškem jeziku, namenjena potomcem slovenskih izseljencev in je istočasno tudi splošna promocijska revija Republike Slovenije.

Po osamosvojitvi je spodbujala stike s slovenskimi društvi na Hrvaškem in soustanavljala društva Slovencev v Bosni in Hercegovini, Hrvaški, ZRJ in v Makedoniji.
Od leta 1956 organizira vsakoletna izseljenska srečanja (piknike) imenovana »Srečanje v moji deželi« in v njihovem okviru kulturne prireditve, namenjene javnosti v Sloveniji in izseljencem (med drugim likovno kolonijo izseljencev slikarjev z razstavo).

Od januarja 2006, Izseljenska matica ne izdaja več publikacij. Vlada RS je koncesijo za izdajanje revije za izseljence podelila založbi Otroci d. o. o.
Revija se je imenovala Moja Slovenija.
Od januarja 2011, je Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu, dodelil koncesijo za izdajo revije novemu založniku. Naslov revije je Slovenija danes.